Učinkovitost zdravljenja raka odvisna tudi od ure v dnevu, ko bolnik prejme zdravilo?

Raziskovalci so nedavno izvedli eksperiment: zbrali so bolnike z isto vrsto pljučnega raka in jim predpisali enako vrsto zdravljenja za spodbujanje imunskega sistema. Edina razlika je bila v času – polovica skupine je terapijo prejela prej v dnevu, pred 15. uro, druga polovica pa kasneje.

Ugotovitve kažejo, da je čas dneva dejansko vplival na potek zdravljenja. Pri bolnikih, ki so prve cikle zdravljenja prejeli zjutraj, je bolezen napredovala počasneje, v povprečju okoli pet mesecev kasneje kot pri bolnikih v drugi skupini. To zdravniki imenujejo preživetje brez napredovanja bolezni. Bolniki iz prve skupine so tako živeli skoraj leto dlje kot tisti, ki so terapijo prejeli v kasnejšem delu dneva.

Raziskovalci že dlje časa proučujejo vpliv telesne ure oziroma cirkadianega ritma, ki uravnava številne biološke funkcije, vključno z izločanjem hormonov, občutkom lakote ali utrujenosti, telesno temperaturo, krvnim sladkorjem in krvnim tlakom.

V zadnjih letih so znanstveniki, ki preučujejo te biološke ritme, ugotovili, da je imunski sistem izjemno občutljiv na čas.

Vse več dokazov kaže na to, da lahko čas vpliva tudi na zaščitni učinek cepiv ter na verjetnost zapletov po srčnih operacijah. Ena od raziskav je na primer pokazala, da je zamenjava srčne zaklopke za bolnike manj tvegana, če jo opravijo popoldne.

Nova študija raziskovalcev na Kitajskem je prva, ki je v randomiziranem preskušanju preverila nekaj, kar so druge skupine že zaznale v opazovalnih študijah. Prejšnje raziskave, ki so retrospektivno analizirale, kdaj so bolniki z melanomom in rakom ledvic prejeli terapije, so prišle do presenetljivo podobnih zaključkov – bolniki so imeli bistveno več koristi od imunoterapije, če so jo prejeli prej v dnevu.

Čeprav so številni strokovnjaki nad novimi ugotovitvami navdušeni, pa številni ostajajo zelo previdni.

"Rezultati so izjemno prepričljivi", je dejal Zach Buchwald, onkolog, ki sicer pri raziskavi ni sodeloval.

Kljub temu ostajajo odprta vprašanja, čemu bi lahko imel čas dneva tako velik vpliv na zdravljenje, glede na to, da imunoterapija po intravenski aplikaciji deluje v telesu še več tednov. Avtorji študije priznavajo, da gre za upravičene pomisleke, na katere, za zdaj še nimajo odgovora.

"To je morda najbolj kontroverzna ugotovitev v imuno-onkologiji," je na omrežju X zapisal Paolo Tarantino, onkolog za raka dojk s Harvarda.

Da je treba raziskavo ponoviti tudi na drugih skupinah bolnikov, je prepričan tudi soavtor raziskave Christoph Scheiermann, ki se ukvarja s preučevanjem vpliva cirkadianih ritmov na stanje imunskega sistema.

Nova študija, objavljena ta teden v reviji Nature Medicine, je zajela 210 bolnikov z nedrobnoceličnim pljučnim rakom. Bolnike so enakomerno razdelili v dve skupini in jih naključno določili za prejem prvih ciklov imunoterapije bodisi pred 15. uro bodisi po njej.

Mejo so izbrali na podlagi prejšnjih raziskav, ki so nakazovale, da se imunski sistem med 14. in 15. uro začne umirjati.

Po več kot 28 mesecih spremljanja so bili učinki na napredovanje raka in preživetje izraziti.

Bolniki v skupini z zgodnjim zdravljenjem so v povprečju živeli skoraj leto dni dlje kot tisti, ki so enaka zdravila prejeli po 15. uri.

Zgodnje zdravljenje je skoraj podvojilo tudi čas, v katerem so zdravila zadrževala rast in širjenje raka. V skupini, kjer so terapijo prejeli v zgodnjem obdobju dneva, je bilo povprečno obdobje brez napredovanja bolezni 11,3 meseca, v drugi skupini pa 5,7 meseca.

Ob koncu študije je bilo v prvi skupini še živih približno 45 odstotkov od 105 bolnikov, v drugi pa 15 odstotkov od 105 bolnikov. Konec januarja 2026 je bilo v študiji še vedno živih 75 bolnikov. Avtorji so dodali, da nameravajo pozneje objaviti dodatno analizo preživetja.

Krvne preiskave bolnikov, ki so zdravljenje prejeli prej v dnevu, so pokazale tudi večje število imunskih celic, ki uničujejo rakave celice, v primerjavi s tistimi, ki so zdravljenje prejeli v popoldanskem delu dneva.

Avtorica članka: Brenda Goodman/CNN